Čeprav je večina znamenitosti Ljubljane na dosegu roke tudi za najbolj lene izmed nas (in lahko nam zaupate, ker imamo izkušnje s tem), obstaja daljnosežen in dokaj učinkovit sistem javnega prevoza za doseganje zanimivosti daleč naokoli. Za tiste brez avtomobila, ki si želite v živalski vrt, pokopališče Žale, nakupovalni center BTC ali celo na bolj oddaljeno Šmarno goro je prevoz udoben in hiter, samo pazite na jutranji in popoldanski rush hour. Vozni redi so prikazani na postajališčih, na spletni strani Ljubljanskega Potniškega Primeta ali na določenih aplikacijah, cene vozovnic pa je mogoče plačati samo s kartico Urbana ali slovenskim mobilnim telefonom.

Po centru se poleg vožnje z osebnimi ali izposojenimi avtomobili in taksiji lahko premikate tudi drugače - z mestnimi kolesi ali celo z šarmantnim kavalirjem, ki ga sicer težko uvrstimo v javni promet, vseeno pa je v službi javnosti, čeprav se v njem počutimo zelo VIP. Poleg avtobusov Ljubljano z njenimi okrožji in drugimi kraji povezujejo vlaki, z drugimi državami pa ladje, letala in cepelini. Cepelinov ni, to je navadna laž, bi bilo pa lepo, če bi jih imeli.