Mesto živega srebra, idrijske čipke in odlične kuhinje
Ob omembi Idrije večina Slovencev nemudoma pomisli na živo srebro in idrijsko čipko, čemur včasih sledijo še idrijski žlikrofi. Leta 1490 so tu odkrili drugo največje nahajališče živega srebra na svetu, kar je vodilo do skoraj 500 let izobilja in z rudarstvom povezane rasti, med ženami ter hčerami rudarjev pa se je razvila unikatna tradicija izdelave čipke, ki se nadaljuje še danes. To pomembno trojico zaključijo idrijski žlikrofi, raviolom podobna kulinarična specialiteta, ki je leta 2010 postala prva uradno zaščitena slovenska jed in prvi slovenski izdelek, ki je od Evropske unije prejel oznako Zajamčena tradicionalna posebnost. Vse to bi bilo za večino krajev s približno 12,000 prebivalci dovolj, da jih postavi na zemljevid, turistična ponudba Idrije pa obsega precej več kot le te najslavnejše elemente. Idrija je enostavno dostopna s sredozemske obale in Ljubljane, kljub temu pa se zdi, kot da jo skrivajo tri planote, ki se ji bližajo z vseh strani. Zahvaljujoč tej naravni lepoti (ki vključuje prvi slovenski zaščiteni naravni spomenik) in uvidu, ki je lokalne industrije spodbudil, da so poleg rudarstva razvijale tudi druge panoge, se je lahko Idrija izognila gospodarskim stiskam, ki so prizadele druga bivša rudarska mesta ter zacvetela kot turistična destinacija – pri čemer je turistični vrhunec dosegla leta 2011 s prejemom naziva Evropska destinacija odličnosti, čemur je leta 2012 sledila uvrstitev na prestižni UNESCO seznam svetovne dediščine.
Komentarji