O hiši, ki jo je Plečnik dogradil in opremil zase
Plečnikova hiša danes poimenujemo kompleks hiš na Karunovi 4-6, kamor se je Jože Plečnik naselil leta 1921, ko se je iz Prage vrnil v rodno Ljubljano. Tu je arhitekt živel in ustvarjal vse do svoje smrti leta 1957, danes pa je Plečnikova hiša svojevrsten muzej, kjer se lahko obiskovalci duhu genija približajo preko raziskovanja njegovega domovanja. Asketska kuhinja, kjer je arhitekt pil jutranjo kavo, ovalna soba, kjer je risal svoje načrte in v njej spal, mala sprejemnica za pogovore z naročniki ter zimski ter prostrani zunanji vrt je le nekaj točk v hiši, v kateri se ne morete znebiti občutka, da jih je arhitekt pravkar zapustil.
Časovna kapsula sredi Ljubljane
Hiše, ki jih arhitekti načrtujejo in zgradijo zase, so izjemen del arhitekturne dediščine. Kar arhitekti naredijo zase, je dostikrat polno eksperimentov in prav teh je v Plečnikovi hiši kar nekaj. Nedokončane skice, nešteti svinčniki, očala, radirke in instrumenti za risanje arhitekturnih načrtov — odloženi na mizo, kakor da se bo mojster zdaj zdaj vrnil k delu, — dajejo občutek časovne kapsule.
Plečnikova hiša – obnovljena in odprta za raziskovanja
Po Plečnikov smrti je njegov hiša kmalu postala muzej, ki je svojo celostno prenovo doživel leta 2015. Obisk dela Plečnikove hiše, kjer je arhitekt živel, je možen le z vodičem, skupna pa je lahko velika do 7 oseb. Zato je najbolje, da obisk načrtujete na polno uro, ko vas vodič za ceno vstopnice popelje na 45-minutno vodstvo po celotnem kompleksu, ki poleg hiše z vrtom zajema še dve razstavi in majhno butično trgovinico z izbranimi izdelki in široko ponudbo publikacij na temo Jožeta Plečnika. Vodstva v slovenskem in angleškem jeziku so vedno na voljo. za italijanščino in nemščino, ali za najavo skupinskega ogleda, pa se je potrebno predhodno prijaviti. Družine ob nakupu družinske vstopnice pri blagajni prejmete tiskan vodnik Arhitektura je avantura, s katerim si po obisku Plečnikovega doma lahko ogledate še razstavo Plečnik in — kar je še boljše— vodik vas vodi po Plečnikovi Ljubljani.
»Stolp, mula, jaz in vrt« »Sem zelo nekulturen patron, z malo smisla za dom itd. Kljub temu mi že desetletja po glavi straši stolp, ki bi ga rad gradil. Spodaj bi bil hlev za mulo, nad njim delavnica, risalnica in stanovanjski prostor. Eno nadstropje bi bilo za hlapca ali za »gospodinjo« ali za kogar koli drugega in na koncu rastlinjak na strehi. Seveda zaenkrat je jasno: stolp, mula, jaz in vrt.« Jože Plečnik v pismu prijatelju, 13 let pred dejansko vselitvijo v hišo v Trnovem |
Foto: Andrej Peunik, Matevž Paternoster, Dokumentacija MGML
Komentarji