Bela krajina: Resnično edinstven del države
Na skrajnem jugovzhodnem delu Slovenije se nahaja Bela krajina, ki jo sestavljajo tri sodobne občine,
Metlika, Črnomelj ter Semič in velja za eno najbolj kulturno edinstvenih pokrajin v državi. Kljub temu, da je
od Ljubljane oddaljena le dobrih 100km je to morda povezano s tem, da jo je tekom zgodovine od
preostanka države ločeval Kočevski Rog, hkrati pa je bil prisoten močan vpliv z juga, saj se na drugi
strani počasi vijoče Kolpe nahaja Hrvaška. K temu lahko prištejemo impozantno dolg čas vožnje z javnim
prevozom (počasni vlaki potrebujejo tri ure, da opravijo pot od Metlike do Ljubljane) in hitro boste
razumeli, zakaj so še do danes Belokranjci bolj ali manj prepuščeni samim sebi. Bela krajina sicer ni v
središču turističnega zemljevida, kljub temu pa je ena naših najljubših destinacij v Sloveniji, če si
zaželimo sproščujočega vikenda, tako da se nekoliko daljša pot vsekakor izplača. Tam večino časa
preživimo z obiskovanjem prijateljev, kjer si z njihovimi družinami privoščimo izvrstne domače obroke ter
popijemo ogromne količine lokalnega vina in šnopsa. Obiskovalci, ki na žalost ne poznate nikogar v regiji,
boste vseeno odkrili, da so domačini zelo prijazni in sprejemajoči, tako kot drugod po Sloveniji. Na voljo
bo toliko aktivnosti, da se boste težko odločili, ali bi se raje z napihljivo blazino lenobno spustili po reki, ali
raziskali okolico na kolesu in se podali po eni izmed dobro označenih kolesarskih poti ter doživeli
kakšnega izmed več pomembnih kulturnih dogodkov.
www.belakrajina.si
KRAJINSKI PARK KOLPA
Krajinski park Kolpa pokriva 4300 hektarov raznolike naravne pokrajine, ki se nahaja ob Kolpi, na južnem
delu občine Črnomelj. Park se razteza od naselja Fučkovci (da, to je resnično ime, in da, ob tabli z
imenom se lahko slikate) na vzhodu do naselja Stari trg ob Kolpi, na zahodu. Park zajema gričevnat gozd
Veliko bukovje, med Adlešiči in Vinico ter vzhodne obronke Kočevskih gozdov. Poleg skrbi za naravno
dediščino okolice, je med glavnimi cilji parka promocija in ohranjanje kulturne dediščine in tradicionalnega
načina življenja domačinov na okolju prijazne in trajnostne načine. Turisti lahko obiščejo raznolike
naravne znamenitosti, se podajo na dobro označene kolesarske in pohodniške poti, med katerimi je tudi
poučna čebelarska pot, obiščejo etnološki muzej na Šokčevem dvoru, se udeležijo organiziranih
pustolovskih tur in seveda izkoristijo številne priložnosti za uživanje v topli vodi Kolpe. Park je bil
ustanovljen leta 1998, na pobudo občinske uprave Črnomlja, od leta 2006 pa tudi s strani države prejema
dodatno zaščito in podporo.
+386 (0)7 356 52 40, info@kp-kolpa.si, www.kp-kolpa.si.
KRAJINSKI PARK LAHINJA
V osrčju Bele krajine se nahaja Krajinski park Lahinja, zaščiteno območje, ki pokriva prvih 7km reke Lahinje v dolini južno od Dragatuša. Ljubitelji narave, zgodovine in kmečkih običajev lahko peš porabite večji del dneva za raziskovanje okolice (na kolesu pa nekoliko manj). Park zajema več zanimivih arheoloških najdišč, vključno s pomembnimi naselbinami iz neolitika in bronaste dobe ter nekoliko srhljivo prazgodovinsko vasico v bližini Pustega Gradca. V parku se nahajajo mnoge etnološke zanimivosti, pri čemer je za nas vrhunec Klepčev mlin in žaga, ki je že od 17. praktično nespremenjen, a neverjetno še vedno deluje, ter drobno naselje Veliki Nerajec, ki vam ga bodo prijazni domačini z veseljem razkazali. Ne boste med prvimi, ki jih bo navdušilo to naselje in prijaznost domačinov, saj je Veliki Nerajec leta 2000 osvojil evropsko nagrado za podeželski razvoj. Glede na to, da se regija ponaša z dvema naravnima rezervatoma, so naravne znamenitosti za večino obiskovalcev glavna atrakcija. Južni del parka se ponaša z ljubkimi pašniki in gozdovi, skozi katere se lahko sprehodite, če želite obiskati izvir Lahinje v bližini Belčjega Vrha. Čez park vodi tudi del Župančičeve poti, ki poteka od Dragatuša do rojstne hiše tega slovitega pesnika v Vinici. Park so posodobili z novimi didaktičnimi igrišči in opazovalnico. Z lokalnimi vodiči se lahko dogovorite tudi za voden ogled, ali obiščete turistično informacijski center, ki se nahaja v Tradicionalni hiši.
+386 (0)7 305 65 30, info@ric-belakrajina.si, www.belakrajina.si.
VINOMERSKE BREZE
Bela krajina svoje ime delno dolguje prostranim belim gozdovom, ki so včasih rastlin na tem območju. Kljub temu, da slavnih belokranjskih brez ni več toliko, kot jih je bilo pred stoletji, ko je bila pokrajina poimenovana, lahko še vedno vidimo predele, ki so z njimi povsem prekriti. Najbolj priljubljena točka za ogled brez je ob cesti med Metliko in Drašiči, kjer prizor suhih belih debel še okrepi intenzivno morje zelene praproti, ki pokriva celotno območje. Ta praprot lahko zraste do 2m, ko pa jo pozno poleti vsako leto posekajo, izgleda skoraj kot igrišče za golf. Gozd je del varstvenega metliškega območja Natura 2000, kjer domuje več zanimivih rastlinskih in živalskih vrst, vključno z uralsko sovo.
BELOKRANJSKE POHODNIŠKE IN KOLESARSKE POTI
Raznolika pokrajina Bele krajine ponuja mnoge priložnosti za pohodništvo in kolesarjenje, lokalni turistični uradi pa so izdelali vrsto odličnih zastonjskih vodnikov, ki pokrivajo ducate specifičnih poti, po katerih se lahko podate peš, s kolesom, ali z električnim kolesom. Za dodatne informacije glede najema kolesa lahko obiščete enega izmed turističnih centrov. Ne preseneča nas, da so med turisti najbolj priljubljene tiste kolesarske poti, ki vodijo ob reki Kolpi, sami pa smo naklonjeni predvsem potem, ki prečkajo neskončne vinograde, ki vzhodno od Črnomlja pokrivajo celotno mejo doline, vse do Semiča in naprej. Pohodniki imajo prav tako na izbiro pester nabor poti, čez celo leto pa potekajo tudi organizirani pohodi.
www.belakrajina.si.
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
V Beli krajini se nahajajo trije turistično informacijski centri, eden v vsakem mestu, ki služijo kot informacijske točke. V vsakem centru boste našli kup uporabnih zemljevidov, brošur in knjižic ter trgovinico spominkov, kjer lahko kupite najbolj značilne tradicionalne izdelke. Turistične pisarne se nahajajo v gradu Črnomelj (+386 (0)7 305 65 30), gradu Metlika (+386 (0)7 363 54 70) in Muzejski hiši Semič (+386 (0)7 356 52 00).
www.belakrajina.si
Komentarji